V Razvojnem načrtu OŠ Toneta Čufarja Maribor smo za obdobje od septembra 2021 do septembra
2026 oblikovali smernice razvoja.
V tem času bomo sledili in nadgradili naloge in področja, ki smo jih zastavili:
- urejanje in posodobitev šolskega prostora;
- pedagoško področje – kompetence učiteljev, kompetence učencev – digitalne kompetence,
učna okolja za 21. stoletje, poskus Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in
preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli (v nadaljevanju Poskus RaP) ter
spodbujanje branja in medpredmetno povezovanje; - vzgojno področje – razvoj vrednot: odgovornost, Čufarjevi zeleni koraki, trajnostna
mobilnost; - vodenje – vodenje za učenje.
Na osnovi Razvojnega načrta 2021–2026, Samoevalvacijskega poročila za šolsko leto 2022/23 ter
analize dela v šolskem letu 2022/23 smo za šolsko leto 2023/24 določili naslednja prednostna področja:
- Pri nas beremo – spodbujanje branja;
- Razmišljam, razumem, rešujem – vzgojno delovanje;
- Rad sodelujem in se medpredmetno povezujem – pouk;
- Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega
programa v osnovni šoli (nadaljevanje koncepta po sklepu ministrstva); - razvojna naloga: Vključujoča šola – vključujoč fizični prostor, učna okolja za 21.
stoletje.
Pri nas beremo – spodbujanje branja
V šolskem letu 2023/24 smo se odločili za prednostno nalogo Pri nas beremo – spodbujanje branja, saj zanimanje za branje pri naših učencih (sploh tistih od 6. razreda naprej) z leti drastično upada. Menimo, da je eden od možnih vzrokov, ki vplivajo na tako stanje, tudi vpliv digitalnih medijev, saj veliko učencev svoj prosti čas raje preživi pred računalnikom ali s pametnim telefonom/tablico, kot da bi se trudil z branjem, ki zahteva veliko več angažmaja. Opažamo tudi, da se učenci tudi vedno težje izražajo, tako ustno kot pisno, ker je njihov besedni zaklad reven, omejen zgolj na najbolj osnovno besedje, ki ga sicer tudi uporabljajo v vsakdanjem življenju.
V želji, da bi tako stanje vsaj malce ‘popravili’, smo si zadali spodbujanje branja kot prednostno nalogo, z namenom učence skozi vse leto s ciljno izbranimi dejavnostmi opozarjati na pomen branja. Iz ugotovitev raziskovalne naloge enega naših učencev, ki se je ukvarjal z navduševanjem za branje, izhaja, da je učence za branje možno navdušiti, vendar zahteva to nenehno delovanje (pozitivne misli o branju, izobešene po prostorih šole, nagradno bralno tekmovanje, medgeneracijsko branje (varuhi (devetošolci) svojim varovancem (prvošolcem), nastavljanje krajših besedil (odlomkov) v knjižne žepke, kjer jih lahko učenci preberejo med odmori …). Menimo, da bi nam s takim premišljenim pristopom in skrbno izbranimi dejavnostmi lahko uspelo nekoliko izboljšati odnos do branja oziroma pridobiti vsaj nekaj bralcev, želimo pa si, da bi jih bilo čim več.
V začetku šolskega leta smo oblikovali akcijski načrt šole, ki bo živ dokument in ga bomo med letom še dopolnjevali oziroma po potrebi preoblikovali.
Svoje delo bomo evalvirali dvakrat letno – ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja in ob zaključku šolskega leta. Poročila o uspešno izvedenih dejavnostih bomo zbirali že med šolskim letom in jih beležili – vsak strokovni delavec, ki s svojimi učenci izvede kakšno dejavnost, o njej na kratko zapiše poročilo in ga pošlje eni od vodij prednostne naloge. Člani prednostne naloge bodo ob koncu obeh obdobij pregledali vse dejavnosti in jih evalvirali ter to zapisali.
Razmišljam, razumem, rešujem
V šolskem letu 2023/2024 se bomo bolj načrtno in sistematično lotili razvijanja čustvenih ter socialnih veščin in strategij za preprečevanje medvrstniškega nasilja. K temu stremimo zaradi opažanj povečanja različnih vrst nasilja ter pomanjkanja ustreznih komunikacijskih veščin. Želimo spodbujati tudi empatijo, solidarnost in sodelovanje.
S krepitvijo socialne pismenosti učencev želimo vplivati na odgovorno vedenje in ravnanje, dobro razvite socialne spretnosti in komunikacijske veščine ter zmožnost reševanja konfliktov. Izboljšali bomo zmožnost prepoznavanja čustev (pri sebi in drugih) ter ustrezno ravnanje s čustvi.
Stremeli bomo k učenju naslednjih socialnih spretnosti: spretnost samouravnavanja vedenja (na primer zmožnost ostati miren, nadzorovati impulze, slediti pravilom, sprejeti povratno informacijo); asertivnost (znati se postaviti zase, znati sprejeti pohvale, zmožnost izražanja občutij, vključevanje v dejavnosti in skupino); sodelovalne spretnosti (zmožnost slediti dogovorom in pravilom, iskati skupne rešitve, sklepati kompromise, deliti z drugimi); spretnosti v odnosih z vrstniki (dajanje medsebojne podpore in pomoči, pohval, povabil, sodelovanje, zavzemanje za druge, empatija); učne spretnosti (izpeljati učne dejavnosti po svojih zmožnostih, zmožnost slediti navodilom, zmožnost organizirati se in zaprositi za pomoč).
Zavedamo se, da se priložnosti za socialno in čustveno opismenjevanje pojavljajo ves čas, že v vsakodnevni komunikaciji z učenci v vseh okoliščinah. Še naprej želimo graditi na spoštljivem načinu komunikacije, ozaveščati o pomenu kakovostne komunikacije in pomembnosti odnosov. Na ravni šole in razredov želimo zagotoviti kulturo nenasilne skupnosti, to bomo skušali doseči tudi skozi delavnice za razvijanje socialnih spretnosti ter nenasilne komunikacije za učence in učitelje, vključevali bomo socialne igre, dobrodelne akcije, medgeneracijsko mreženje in dali učencem občutek varnega okolja. Kultura šole bo temeljila na sodelovanju, solidarnosti, vzajemni čustveni podpori ter medsebojni pomoči. Prav tako pa bomo načrtno delali tudi s posamezniki, ki predstavljajo ranljivejšo skupino na področju prepoznavanja in izražanja čustev ter reševanja težav.
Ob novi prednostni nalogi pa bomo nadaljevali z delom na vzgojnem področju z razvijanjem vrednot.
K vrednoti odgovornosti, ki smo jo razvijali pri učencih v preteklih letih, sodi tudi odgovornost do okolja. Čufarjevi zeleni koraki – Čufarjevi zeleni koraki vključujejo dejavnosti ozaveščanja učencev, zaposlenih in staršev o odgovornem odnosu do okolja. S pomočjo dolgoletnih projektov (Eko šola, Zdrava šola, Šolska shema, Tradicionalni slovenski zajtrk) bomo tudi v prihodnje nadgrajevali spoštljiv odnos do našega šolskega okolja ter lokalno pridelane hrane. Opažamo, da smo šibki na področju trajnostne mobilnosti, zato smo si to področje izbrali za vodilno rdečo nit. Z novimi dejavnostmi in projekti, kot so Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah ter Kolesarjem prijazna šola, želimo spodbuditi učence, njihove bližnje in zaposlene k pogostejši uporabi pešpoti in kolesarskih poti za prihod v šolo. Na ta način želimo zmanjšati motorni promet v okolici šole in posledično tudi obremenitev okolja.
Projektno delo, s katerim smo v zadnjih letih dosegli precejšne pozitivne spremembe v našem odnosu do narave, želimo nadgraditi in razširiti tudi z mednarodnim sodelovanjem ter izmenjavo izkušenj izven naših meja. Nova znanja in primere dobrih praks želimo pridobiti tudi s sodelovanjem v mednarodnih projektih, kot sta Erasmus+ in eTwinning, s pomočjo katerih se želimo povezati predvsem s šolami držav članic Evropske unije, ki imajo dobro razvito področje trajnostne mobilnosti.
Dejavnosti so uvrščene med naloge vzgojnega področja, saj predstavlja odgovoren odnos do okolja pomembno popotnico za prihodnost vseh nas.
Rad sodelujem in se medpredmetno povezujem
V današnjem času smo priča nenehnemu napredku na vseh področjih, ki od nas zahteva prilagodljivost na spremembe v okolju in družbi. Zato smo se za šolsko leto 2023/2024 odločili, da se učitelji s svojim sodelovanjem še dodatno razvijamo na področju medpredmetnega povezovanja. Medpredmetno povezovanje je celosten didaktični pristop, ki označuje tako horizontalno kot vertikalno povezovanje znanj, vsebin in učnih spretnosti ter spodbuja samostojno in aktivno pridobivanje učnih izkušenj in poteka v celoviti dejavnosti učenca, vključuje njegove spoznavne, čustvene in telesne funkcije. Medpredmetni učni pristop je lažje uresničevati od prvega do petega razreda osnovne šole, ko večino učnih predmetov poučuje en učitelj. V šestem razredu in v tretji triadi je za medpredmetni pristop potrebnega več skupnega usklajevanja in načrtovanja med posameznimi učitelji.
Strokovni delavci bodo po opravljenih učnih urah sprotno skozi vse šolsko leto zapisali kratko poročilo v skupni dokument šole. Dvakrat letno (ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja in ob zaključku šolskega leta) se bo iz poročil strokovnih delavcev sestavilo skupno poročilo. Člani prednostne naloge bodo ob koncu obeh obdobjih pregledali dejavnosti in jih evalvirali.
Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli (v nadaljevanju RaP)
Naša šola je ena izmed 19 osnovnih šol v Sloveniji, ki s sklepom MIZŠ od maja 2018 v celoti izvaja Poskus Rap. Zaradi epidemije in oviranega dela so poskus Uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v OŠ podaljšali do leta 2023. S sklepom ministrstva za vzgojo in izobraževanje je RaP za šole, ki ga izvajajo, podaljšan za šolsko leto 2023/24.
Le-ta obsega:
- uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta v 1. razredu;
- uvajanje drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v 7., 8. in 9. razredu;
- uvajanje in preizkušanje izvedbenih modelov razširjenega programa in v okviru le-tega naslednjih vsebinskih sklopov:
- Gibanje in zdravje za dobro psihofizično počutje,
- Kultura in tradicija,
- Vsebine iz življenja in dela osnovne šole;
- preizkušanje modelov razširjenega programa;
- priprava in preizkušanje modela programskega financiranja razširjenega programa.
Razvojna naloga: Vključujoča šola – vključujoč fizični prostor, učna okolja za 21. stoletje
Z razvojno nalogo UUO 21. stoletja (FS) smo na naši šoli začeli že v šolskem letu 2020/21 in z njo nadaljujemo tudi v šolskem letu 2023/24. Poudarek bo na ustvarjanju učinkovitega didaktičnega, fizičnega in socialnega okolja, v okviru katerega bodo organizirani:
- strokovni pogovori z učitelji,
- strokovni pogovori z ravnatelji,
- predstavitve dobrih praks,
- mreženje med strokovnimi delavci,
- kolegialne hospitacije.
Cilj naloge je zagotavljanje spodbudnega učnega okolja za učence, kjer se vsak učenec počuti slišan in lahko maksimalno napreduje glede na svoje sposobnosti. V svoj pouk bomo še naprej vključevali elemente formativnega spremljanja, ki so pri strokovnih delavcih že dobro vpeljani iz prejšnjih let, in preizkušali tudi nova spoznanja, pridobljena na različnih izobraževanjih v preteklih šolskih letih. Učitelji bomo med seboj tudi kritično prijateljevali in delili svoja spoznanja ter izkušnje in se tako strokovno razvijali.
Svoje delo bomo evalvirali po koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, in sicer tako, da bomo izpostavili primere dobre prakse, ki smo jih ustvarili pri svojem pouku, ves čas pa bomo tudi kritično prijateljevali in izmenjevali svoje izkušnje, bodisi v obliki pogovorov bodisi v obliki kolegialnih hospitacij.
Vsi delavci šole bomo s svojim delovanjem prispevali k čim večji uresničitvi prednostnih nalog, prav tako pa k uresničevanju vseh ciljev našega vzgojno-izobraževalnega dela. Trudili se bomo, da bodo učenci na naši šoli pridobili veliko novega znanja in veščin, da bodo znali spoštovati sebe in druge, da bodo spoštovali različnost ter vrednote, za katere se zavzemajo sami ali drugi okoli njih.
Ostale naloge, ki jih bomo uresničevali:
Pouk na prostem
V šolskem letu 2023/2024 bomo v obvezen in razširjen program vključevali pouk na prostem. Pouk na prostem je lahko zabaven, zdrav, poceni, v skladu s trajnostnim razvojem in z velikimi uspehi pri osebnem in socialnem razvoju ter doseganju še drugih ciljev. Glede na dejstvo, da danes učenci veliko časa preživijo v zaprtih prostorih, moramo kot šola načrtno in sistematično organizirati različne oblike pouka na prostem.
Dvig digitalnih kompetenc
Ob tem bomo uresničevali cilje:
- dvig uporabe IKT pri učenju in poučevanju;
- vzpostavitev povezave med evropskimi in nacionalnimi strategijami ter uporabljenimi orodji za dosego teh ciljev;
- krepitev profesionalnega razvoja učiteljev za uporabo IKT.
